Oporoka je enostranska preklicna, v predpisani obliki in strogo osebno dana izjava volje zapustnika, s katero ta razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti.
Oporoka se imenuje tudi "poslednja volja". Če je zapustnik napravil oporoko in je ni preklical, se upravičeno šteje, da je volja, ki jo je izrazil v oporoki, njegova poslednja volja ("suprema", "ultima voluntas").
Oporoka ima naslednje značilnosti:
- oporoka je enostranski pravni posel; tisti, ki mu je v oporoki kaj naklonjeno, ne sodelujejo pri oporoki, samo po zapustnikovi smrti lahko naklonilo sprejeme ali ga odkloni;
- zapustnik lahko oporoko vsak čas prekliče. Pristavek, ki bi omejeval pravico zapustnika, da prekliče napravljeno oporoko (derogatorna klavzula) je brez pravne veljave;
- oporoka je pravni posel za primer smrti. Razpolaganje s premoženjem, ki ga vsebuje oporoka, postane učinkovito šele tedaj, ko zapustnik umre. Oporoka je odredba, ki zadeva premoženje, lahko pa obsega tudi odredbe, ki niso premoženjske narave, npr. pripoznanje očetovstva.
- oporoka je strogo osebni akt: zastopanje ne pride v poštev.
- oporoka je strogo formalen pravni posel: Oporoka je veljavna samo, če je narejena v eni izmed oblik, ki jih predpisuje zakon.
Oporočna sposobnost, sposobnost za testiranje je sposobnost zapustnika, da izjavi oziroma izrazi poslednjo voljo - da napravi oporoko, da jo eventualno spremeni ali prekliče. Po ZD -ju je oporočno sposoben vsakdo, ki je sposoben za razsojanje in ki je dopolnil petnajst let starosti (prvi odstavek 59. člena ZD). Oporočitelj mora biti oporočno sposoben v času, ko izjavi poslednjo voljo. Če po tem času izgubi razsodnost, ostane izjava poslednje volje v veljavi (drugi odstavek 59. člena ZD), če pa postane zapustnik oporočno sposoben šele po tem, ko je izjavil poslednjo voljo, le-ta ne postane veljavna. Pogoj sposobnosti za razsojanje pomeni, da mora imeti zapustnik za izjavo poslednje volje potreben razum in voljo. Če zapustnik v času, ko je napravil oporoko, ni bil oporočno sposoben, je oporoka neveljavna (drugi odstavek 59. člena ZD). Neveljavnost je treba uveljavljati, zahtevati, da se oporoka razveljavi. Zahtevo lahko poda tisti, ki ima pravni interes, da se oporoka razveljavi - tisti, ki bi zaradi neveljavnosti oporoke prišel do kakšne koristi, da bi kaj dobil iz zapuščine ali bil rešen bremen. Le-ta mora dokazati, da je bil oporočitelj oporočno nesposoben. Oporoka je izjava volje - zapustnik mora hoteti narediti oporoko, njegova volja mora biti usmerjena na nastanek oporoke oziroma na morebitno spremembo ali preklic oporoke.
