Med sodediči nastane v trenutku zapustnikove smrti glede podedovanega premoženja - dediščine - skupnost, ki traja praviloma vse dotlej, dokler sodediči dediščine ne razdelijo med seboj. Skupnost nastane samo med sodediči, ne glede na to, ali so zakoniti, oporočni, nujni dediči, ne pa tudi med dediči in drugimi osebami, ki jim gre kakšna korist iz zapuščine, npr. volilojemniki.
Skupnost sodedičev je po svoji pravni naravi nedeljena kolektivna skupnost ali vsaj tej podobna skupnost. Subjekt dediščine so vsi dediči kot enota.
Skupnost dedičev nastane s smrtjo zapustnika in preneha praviloma z delitvijo dediščine med sodediči. Z delitvijo dobi vsak sodedič po velikosti svojega dednega deleža ustrezen predmet zapuščine (stvari, pravice) v svojo izključno last.
Dokler sodediči dediščine ne razdelijo, se v zemljiški knjigi lastninska pravica na nepremičninah, ki spadajo v zapuščino, vpiše na ime vseh sodedičev kot skupna lastnina po nedoločenih deležih.
Delitev se, če se sodediči ne morejo sporazumeti o načinu delitve, opravi v nepravdnem postopku. Če so med dediči sporne dejanske okoliščine, se stranke napotijo na pravdo.
