Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom med zakonsko zvezo, je skupno. Ni potrebno, da je delo skupno (različni delodajalci). Skupno premoženje je zlasti plača (od rednega, izrednega, nadurnega dela), avtorski honorar, pokojnina, plodovi od skupnega premoženja (obresti od glavnice, stvari kupljene z denarjem, ki je skupno premoženje, sredstva pridobljena s kreditom).
Če vlagata oba v nepremičnino, ki je last enega zakonca tolikšna skupna sredstva, da se vrednost nepremičnine bistveno spremeni, jo lahko štejemo za novo stvar.
Skupno je tudi premoženje, pridobljeno s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, če sta jo izvajala oba zakonca.
Skupna last pomeni, da niso določeni solastninski deleži in zakonec ne more razpolagati s posli med živimi s svojim nedoločenim deležem (54. člen ZZZDR), lahko pa razpolaga z njim v oporoki. V določbi prvega odstavka 59. člena ZZZDR je zakonska domneva, da imata zakonca v skupnem premoženju enake deleže. Zakonca lahko sporazumno s pogodbo določita drugačne deleže, lahko pa zakonec, ki meni, da je njegov delež večji, to uveljavlja s tožbo.
Premoženje, ki ga prinese zakonec v zakonsko zvezo in ki ga pridobi med trajanjem zakona, vendar ne z delom, pač pa npr. z dedovanjem ali darilom, je njegovo osebno premoženje. Darila, dana obema zakoncema (poročna darila, brezplačna pomoč prijateljev pri gradnji hiše), štejemo za posebno premoženje enega ali drugega zakonca po enakih delih, in ne za skupno premoženje.
Posebno premoženje so tudi pravice, vezane na osebo zakonca:
- osebne služnosti,
- preživnine,
- invalidnine,
- nezgodne rente,
- odškodnine za nepremoženjsko škodo,
- zavarovalnine.
Skupno premoženje se razdeli navadno ob smrti enega zakonca; ob razveljavitvi ali razvezi zakona; med trajanjem zakona po dogovoru ali zahtevi enega in tudi na zahtevo zakončevega upnika (57. in 58. člen ZZZDR).
Zakonca lahko sporazumno določita deleže in nato premoženje razdelita (60. člen ZZZDR), če sporazuma ne dosežeta, odloča sodišče. Načelno sta deleža enaka, vsak zakonec pa lahko dokazuje, da je njegov delež večji (prvi odstavek 59. člena ZZZDR). Pri določanju deleža se upošteva dohodek zakoncev, varstvo in vzgoja otrok, opravljanje domačih del, skrb za premoženje (upravljanje, ohranitev, povečanje).
Način delitve določita zakonca s pogodbo, sklenjeno pred notarjem (delita stvari, terjatve) ali pa stvari prodasta in delita izkupiček. Če stvari ni mogoče deliti fizično (npr. hiša), se uveljavi civilna delitev – prodaja in delitev izkupička.
Sodna delitev poteka pred nepravdnim sodiščem.
Če je predmet zaščitena kmetija, je treba upoštevati zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 70/95). Če zakonca ne dosežeta soglasja, se delež določi v pravdi.
