no rotate image set no rotate image set no rotate image set no rotate image set no rotate image set no rotate image set
Natisni Natisni E-mail E-mail

Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine

Za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine veljajo vsa pravila o vsebini predloga za izvršbo. Posebnost predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine je ta, da ta sestoji iz dveh delov:

  1. v prvem delu mora upnik predlagati, naj sodišče naloži dolžniku, da v določenem roku (v osmih dneh, v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh) po vročitvi sklepa o izvršbi plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški.
  2. v drugem delu pa upnik predlaga izvršbo na način kot pri "klasičnem" predlogu za izvršbo in vsemi siceršnjimi sestavinami predloga za izvršbo.

Ko je izdan sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ta vsebuje:

  • del, s katerim je dolžniku naloženo, da plača terjatev (kondemnatorni del);
  • in del, s katerim je dovoljena izvršba.

Zaradi te posebnosti predloga (oziroma sklepa o izvršbi) na podlagi verodostojne listine je povsem drugačen tudi postopek z ugovorom.

Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine lahko vloži vsaka pravna ali fizična oseba zoper vsakega dolžnika (pravno ali fizično osebo).

Verodostojna listina ni izvršilni naslov, zato ima tudi predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine drugačno vsebino, drugačna pa sta tudi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in postopek z ugovorom.

Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine mora vsebovati tudi zahtevo, naj sodišče naloži dolžniku, da v osmih dneh (v meničnih in čekovnih pa v treh dneh) po vročitvi sklepa plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški.

Verodostojne listine so (23. člen ZIZ):

  • faktura (tudi obračun obresti);
  • menica in ček s protestom;
  • javna listina;
  • izpisek iz poslovnih knjig, ki ga je overila odgovorna oseba;
  • po zakonu overjena zasebna listina;
  • listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine.

Terjatev, ki izhaja iz verodostojne listine, mora biti zapadla. Če zapadlost terjatve iz verodostojne listine ni razvidna, bo sodišče dovolilo izvršbo le v primeru, če bo upnik predložil pisno izjavo, da je terjatev zapadla, in navedel dan zapadlosti.

Verodostojno listino mora upnik priložiti predlogu (drugi odstavek 41. člena ZIZ).

 Izvršilno pravo
Značke: ,

Področja