no rotate image set no rotate image set no rotate image set no rotate image set no rotate image set no rotate image set

Pogodba o preužitku

564. člen OZ

(1) S pogodbo o preužitku se ena stranka (preužitkar) zavezuje, da bo na drugo stranko (prevzemnik) prenesla lastninsko pravico na določenih svojih nepremičninah, prevzemnik pa se zavezuje, da bo preužitkarju ali komu drugemu do njegove smrti nudil določene dajatve in storitve.

(2) Skupaj z nepremičninami so predmet pogodbe tudi premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, če stranki ne določita drugače.

Preužitkarska ali izročilna pogodba ("reservatum rusticum") se je razvila na področju ODZ. Navaja se, da gre za del slovenske pravne tradicije. S preužitkarsko pogodbo so kmetje, ki so želeli iti v pokoj, prepustili svoje premoženje, svojo kmetijsko posest ("fundus instructis") komu drugemu, praviloma otrokom, sami pa so si ob izročitvi s pismeno pogodbo izgovorili določene storitve in dajatve, ki se jih je zavezal opravljati oziroma dajati prevzemnik.

Po prvem odstavku obravnavanega člena je pogodba o preužitku konsenzualna, dvostransko obvezna, odplačna, tvegana pogodba, s katero se preužitkar zavezuje, da bo na prevzemnika prenesel lastninsko pravico na določenih svojih nepremičninah, prevzemnik pa se zavezuje, da bo preužitkarju ali komu drugemu do njegove smrti nudil določene dajatve in storitve. Zavezi preužitkarja za prenos lastninske pravice stoji nasproti prevzemnikova zaveza, da bo preužitkarju ali kateri drugi osebi nudil določene storitve ali dajatve. V pogodbi se ponavadi določa, da ima izročitelj pravico uporabljati določene stanovanjske prostore sam ali skupaj s prevzemnikovimi ljudmi zase, za člane svoje družine ali celo za tretje osebe, ki bi jih vzel k sebi (pomočnike v gospodinjstvu). Prevzemnik se je zavezal dajati pripravljeno hrano ali pa določeno količino živil, pri čemer so bili natančno našteti posamezni domači pridelki in njihova količina, kakor tudi količina drugih živil in potrebščin, ki jih je moral prevzemnik nabaviti za izročitelja in njegovo družino. V pogodbi se je tudi določalo, koliko in kakšno obleko in obutev je dolžan priskrbeti prevzemnik v korist preužitkarja in njegovih članov, in koliko denarja je moral dajati preužitkarju v časovnih obdobjih za male potrebe (npr. tobak). Prevzemnik je moral izročevalcu priskrbeti kurivo, mu nuditi nego v bolezni in priboljšek, po smrti pa oskrbeti pogreb in nagrobni spomenik. Preužitkar je lahko imel tudi pravico, da uživa določeno zemljišče, sadovnjak ali pa samo drevo, včasih je imel tudi služnost stanovanja ali stavbe.

Določeno je, da preneha preužitek s smrtjo upravičenca.

Po drugem odstavku obravnavanega člena tvorijo premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, ki jih preužitkar prenese na prevzemnika, že po zakonu skupaj z nepremičninami predmet pogodbe. Stranki pogodbe o preužitku pa lahko s pogodbo določita, da premičnine ne tvorijo predmeta pogodbe.

Prevzemnikove obveznosti

565. člen OZ

Prevzemnikove obveznosti se lahko dogovorijo v obliki občasnih denarnih dajatev, nudenju življenjskih potrebščin, oskrbovanju, zagotovitvi stanovanjskega prostora, prepustitvi uživanja določenega zemljišča in podobno.

V obravnavanem členu je konkretizirana vsebina prevzemnikovih obveznosti na podlagi pogodbe o preužitku. Prejšnji člen govori o "nudenju določenih dajatev in storitev". Obravnavani člen primeroma našteva, kaj je na podlagi pogodbe o preužitku lahko vsebina prevzemnikovih obveznosti:

  • občasne denarne dajatve;
  • nudenje življenjskih potrebščin;
  • oskrbovanje;
  • zagotovitev stanovanjskega prostora;
  • prepustitev uživanja določenega zemljišča.

Gre predvsem za določena aktivna ravnanja prevzemnika. Strankama je prepuščeno, da v pogodbi o preužitku podrobneje in natančneje opredelita vsebino prevzemnikovih obveznosti, kar je izredno pomembno zaradi pravnega varstva. Že od nekdaj so bile tovrstne pogodbe obsežne, saj je v izogib nejasnostim, kaj točno predstavljajo prevzemnikove obveznosti, le-te potrebno določno opredeliti.

Stvarno breme

566. člen OZ

Če prevzemnik prevzete nepremičnine odsvoji, je za izpolnitev obveznosti iz pogodbe o preužitku odgovoren tudi novi pridobitelj, če je preužitek vpisan v zemljiško knjigo (stvarno breme).

Pravica realnega oziroma stvarnega bremena splošno pomeni pravico tistega, v čigar korist je zemljišče obremenjeno, zahtevati od vsakokratnega lastnika zemljišča določene periodične dajatve ali storitve. Pri realnih bremenih je vsakokratni lastnik zemljišča zavezan k določenim dajatvam ali storitvam za razliko od služnosti ni dolžan ničesar trpeti, dopustiti ali opustiti (negativno ravnanje), ampak je dolžan nekaj dati, storiti. Zavezan je k pozitivnemu ravnanju.

Če je prevzemnik prevzete nepremičnine, ki jih je prevzel na podlagi pogodbe o preužitku, odsvojil, je za obveznosti iz pogodbe o preužitku odgovoren tudi novi pridobitelj. Pogoj za nastanek stvarnopravnega razmerja realnega bremena je vpis preužitka v zemljiško knjigo. Gre za varovanje preužitkarjevih interesov. Za izpolnitev obveznosti iz pogodbe o preužitku tako ni zavezan le prevzemnik, ampak vsakokratni pridobitelj nepremičnine, ki je obremenjena z realnim bremenom, to pa je vpisano v zemljiško knjigo.

Oblika

567. člen OZ

Pogodba mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa.

Tudi pogodba o preužitku mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa. Notarski zapis je urejen v 43. členu Zakona o notariatu (Uradni list RS, št. 13/94, 48/94, 82/94). Če pogodba o preužitku ni sklenjena v obliki notarskega zapisa, po 48. členu Zakona o notariatu ni veljavna.

Razveza pogodbe

568. člen OZ

(1) Če pogodbenika živita skupaj in se njuno razmerje tako omaje, da postane skupno življenje nevzdržno, lahko vsaka stranka zahteva, da se pogodba razveže.

(2) Vsaka stranka lahko zahteva, da se pogodba razveže, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti.

Z obravnavanim členom se ureja razvezni razlog pogodbe o preužitku. Gre za t. i. Nevzdržnost skupnega življenja. Če gre za pogodbo o preužitku, po kateri živita preužitkar in prevzemnik skupaj, njuno razmerje pa se omaje tako, da postane skupno življenje nevzdržno, lahko vsaka stranka, ne glede na krivdo za povzročitev nevzdržnost skupnega življenja, pri sodišču zahteva, da se pogodba o preužitku razveže. Kdaj postane skupno življenje nevzdržno je dejansko vprašanje, ki zavisi od konkretnih okoliščin. Nevzdržnost skupnega življenja je potrebno po našem mnenju presojati tako po subjektivnih kot po objektivnih kriterijih.

Drugi odstavek določa razvezni razlog pogodbe o preužitku, ki ga predstavlja neizpolnjevanje obveznosti bodisi preužitkarja bodisi prevzemnika na podlagi pogodbe o preužitku. Če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti, lahko vsaka stranka zahteva, da se pogodba razveže. Razvezo pogodbe lahko zahteva tudi tista stranka, ki sama ne izpolnjuje svojih obveznosti.

 Obligacijsko pravo
Značke: , , , ,

Področja